Dostikrat, ko lovim ribe in si ribolovno vodo delim z drugimi ribiči opazim, da nekateri ribiči ne nosijo podmetalk za zajem rib. Ok, nič narobe, v kolikor predvidevam, da smo več ali manj vsi ribiči toliko ozaveščeni, da znamo lepo ravnati z ujeto ribo, pa naj gre to za princip »ujemi&vzemi« ali »ujemi&spusti«.
Po moji oceni, ki temelji zgolj na mojem opažanju za čas ko preživljam muharske trenutke ob in v vodi, večja večina ribičev nosi podmetalke in večja večina ribičev ravna z ujeto ribo lepo in spoštljivo. Kar nekaj mojih prijateljev, kljub temu, da ne nosijo podmetalke, znajo ribo »elegantno« pripeljati do sebe, jo osloboditi trnka in tudi naresti lepo fotografijo, ne da bi ribo imeli dolgo časa izven vode. To je po mojem mnenju ok.
Na žalost pa občasno opazim posameznike, ki ne nosijo podmetalke in ko ujamejo večjo ribo imajo veliko težavo kako ribo osloboditi trnka ali kako ribo spraviti do obrežja (tukaj ne mislim na tiste ribiče, ki lovijo v spremstvu ribiških vodičev, ki po večini nosijo s seboj podmetalko, da pomagajo gostu ribiču zajeti ujeto ribo) za fotografiranje. No tukaj pa je moje mnenje nekoliko drugačno.
Navedel bom primer in sicer, bil sem prisoten, ko je ribič brez podmetalke lovil na drugi strani reke in ujel večji primerek šarenke. Ker je bil ribič zelo glasen za vodo je pritegnil mojo pozornost in videl sem, da je bila palica lepo ukrivljena, ribič pa je začel tekati za ujeto ribo. Ko je ribič končno utrudil ribo, jo je dobesetno povlekel na kamnito obrežje, kjer je riba je nadaljevala s poskakovanje in udarjanje po kamnih. Ribič je nato ribo umiril tako, da se je z rokami naslonil na predel glave in telesa. Ko se je riba umirila jo je osvobodil trnka, nakar je prišel njegov prijatelj in začelo se je fotografiranje. Izgledalo pa je približno tako: postavi se tako, ne, daj raje bolj tako ker se vse blešči od sonca, daj ribo na tla in si daj palico za vrat, ok, vzami ribo in skrij prste, previsoko držiš, ne vidi se obraz, s prsti pokrivaš predel glave, ribo bolj zasukaj proti meni in tako dalje. Ker se je vse skupaj dogajalo na predelu kjer velja princip »ujemi&spusti«, je po fotografiranju sledilo vračanje ribe v vodo. Riba se obrnila in izvajala hrbtno tehniko plavanja v poglobitveni del reke in na koncu proti meni v plitvino. Kljub temu, da sem glasno zavpil gospodu ribiču, da riba trenira hrbno plavanje in da se riba ni želela postaviti v svoj naravni položaj, se gospod ni prav veliko zmenil za moje vpitje in se je premaknil gor vodno na drugo lokacijo. Ker je narava očitno želela, da vodni tok pripelje izpuščeno ribo na stran reke kjer sem se nahajal, sem ribo uspel zajeti v podmetalko. Riba je potem, ko sem jo držal v naravnem položaju približno dve do tri minute, počasi odplavala proti toku nazaj na svoje mesto.
Ne bom omenjal osnovnih ribiški načel, ker mislim, da to ni potrebno, bom pa hipotetično predvideval, da smo pogosto izpostavljeni tudi raznim pogledom s strani drugih ribičev ali naključnih sprehajalcev, ki opazujejo naše obnašanje za vodo. No tako ravnanje posameznikov z ujeto ribo po mojem mnenju absolutno meče slabo luč na vse ribiče, tudi tiste, ki lepo ravnajo z ujeto ribo, da ne omenim kakšno škodo se povzroči sami ribi.
Če bi navedeni ribič imel s seboj podmetalko, menim, da bi celotna zgodba lahko zgledala popolna drugače. Kot prvo, bi ribo lepo zajel v podmetalko, ribo bi lahko držal v vodi ves čas priprav na fotografiranje in bi voda tekla preko škrg in prepričan sem, da bi po kratkotrajnemu fotografiranju riba lepo odplavala nazaj na svoje mesto in s svojo velikostjo izzvala še kakšnega drugega ribiča. Kot lep primer rokovanje z ujeto ribo si lahko ogledate na spodnjem posnetku.
Da se bomo prav razumeli, tudi sam sem v preteklosti naredil kakšno neumnost, vendar sem se iz tega tudi nekaj naučil. Z napisanim prispevkom ne želim moralizirati in pametovati tistim, ki ne nosijo podmetalke, želim jih samo spodbuditi, da razmislijo o tej možnosti oziroma temu pripomočku, ki nam na koncu koncev ponuja elegantno rešitev, da združimo lepe trenutke ob ujeti ribi, ki jo želimo fotografirati in njenim preživetjem.
Obnašajmo se do narave spoštljivo, saj nam zadnje obdobje zelo pogosto pokaže, da je močnejša od nas. Če pa še dodamo škodo, ki jo povzročajo nekontrolirani izpusti tovarn, bolnic, podjetij, preobremnjenih čistilnih naprav, hidro elektrarne, dobro zaščiteni kormorani in vidre, itd…, se zna kmalu zgoditi, da bo naš ribolov odvisen samo še od vložka rib, ki so vzrejene v robogojnicah, kot se nekod že dogaja.
Slovenija ima čudovite vode in čudovite ribe. Naj tako tudi ostane. Želim vam dober prijem, lepe spomine na ujete ribe in vidimo se za vodo.